Da res pride, sva upala, ko sva prisilno obstala v Svetem Juraju. Zbudila sva se zgodaj, kukala skozi okno v temne oblake, pogledovala na telefon ter preverjala vremensko napoved. Hm, kaj sedaj. Zunaj je bilo vse mokro, tu in tam je padla še kakšna kaplja, so pa napovedi obetale izboljšavo. Otovorila sva kolesi, še prej pa skuhala lonec pašte, ki sva jo obogatila z zelenjavo in ribjo konzervo. Kosilo je tako pripravljeno, da poteši lakoto, ko bo bo ta nastopila. Lahko kreneva. Kam? Po jadranski magistrali, na jug. Proti Karlobagu.
Po jutranjih, ne preveč obetavnih oblakih, se je končno pokazalo sonce, ki nama je pričaralo nepozaben kolesarki odklop. Promet se je zgostil le v bližini trajektnih luk, drugače pa je bila cesta rezervirana skoraj samo za naju. Bila je sobota in večina turistov se je vračala z morja domov.
Pot se je vila malo gor, malo dol, sonce je toplo grelo, midva pa sva občudovala prekrasen Jadran z otoki. Bilo je toplo in spraševala sva se, kako bi bilo mesec prej. Peklensko.
Ko voziva tako gor in dol, opazujeva redke kopalce, ki so se s čolni pripeljali v zaliv, se nama zazdi, da se v daljavi nekdo potaplja. Hm, no ja, kopalci, potapljači. Nič kaj takšnega. Uživava v pogledu na otoke, …. kar naenkrat pa iz morja skoči delfin, za njim še drugi, nato pa trije skupaj. Wau! Osupla ustaviva na prvem ovinku, vendar sva bila prepozna. Delfini so odplavali, oziroma odskakali naprej. Res, da slike nisva ujela v fotoaparat in ne na telefon, je pa ostala v najinem spominu. Krasni delfinski trije mušketirje 😉
Ko nezavedno pomakneš nastavitev na fotoaparatu na črno-belo fotografijo, se na sliki pojavijo otoki, ki spominjajo na ledene gore 😉
Pogled na otoke je bil tako radosten, da so noge kar same delale in sva bila opoldne že v Karlogabu. Ker je bil fotoaparat slučajno nastavljen na “retro” fotografiranje, sva pridelala nekaj črno belih fotografij.
Sonce je kar močno žgalo, midva pa sva vedno pogosteje pogledovala proti morju. Iskala sva osamljena mesta, z lahkim dostopom do morja in nekaj sence, v kateri bi pospravila zjutraj pripravljeno kosilo. Želje so se nama uresničile v Lukovo Šugarje, kjer naju je ob glavni cesti zvabil manjši kamp. Glede na izven sezonski čas so bili v kampu trije starejši pari, ki so v senci uživali svoj dopust. Midva pa najprej v morje, potem pa na čiščenje zalog. Njami.
Med potjo sva naletela na številčne majhne zalive s slikovito arhitekturo, pa čeprav so bila naselja večinoma prazna. Eden izmed njih je zaliv Lisarica. Se ustaviva, ali greva naprej? Pa dajva še malo, sva si rekla in pognala kolesi dalje.
