Na potovanje se odpravljava z običajnimi kolesi. Peter vozi dvojno vzmeteno gorsko kolo Giant, sama pa hibrid treking in gorskega kolesa (t. i. cross) Wheeler. Moje kolo je s prilagoditvijo na potovalno kolo imelo še najmanj težav. Prtljažnike je bilo enostavno namestiti, medtem ko je Petrovo kolo, zaradi dvojnega vzmetenja, povzročalo kar nekaj težav z iskanjem primernega prtljažnika in montažo prtljažnika na okvir kolesa. O prtljažnikih mogoče kdaj drugič. Tokrat bova predstavila dodatke iz domače delavnice.
Vzratno ogledalo
Na kolesu imava doma izdelani ogledali. Peter si je svoje naredil že lani, moje je pa letošnja pridobitev, saj se mi je standardno ogledalo polomilo. Lomljivi so predvsem plastični deli. Nerodna odložitev kolesa je dovolj, da ostaneš brez ogledala. Vzratno ogledalo je zame, pa najbrž ne le zame, izrednega pomena. Posebno pri vožnji po prometnicah.
Kot omenjeno so standardna ogledala precej neokretna in podvržena lomljenju. Tako je Peter prišel na idejo, da ogledalo pritrdi kar na kos debelejše žice. Takšno ogledalo je veliko bolj prilagodljivo – brez težav se pomakne gor, levo ali desno. Ogledalo je tudi bolj odporno na poškodbe. Poškoduje se lahko le steklo na ogledalu, ne pa ogrodje oziroma nosilec ogledala.
V okviru priprav za letošnje potovanje se je Peter odločil, da je prišel čas za izpopolnjeno različico nosilca za telefon na mojem kolesu. Pri izdelavi nosilca je uporabil nekaj materiala z bližjega odlagališča kosovnih odpadkov. Kos alumija ter zavrženo ogrodje otroškega vozička je bilo kot naročeno. Poleg tega je uporabil še obstoječi etui kolesarske torbice na mojem okvirju (B’Twin iz Dechatlona) ter mehanizem Lidlove kolesarske torbice, ki ni bil v uporabi. Obe torbici sta bili nabavljeni že pred časom. Dechatlonova torbica je odlično služila namenu (in še služi), moteče je bilo le pogledovanje na telefon, saj je bila torbica nameščena nizko na okvirju. Pogledovanje na telefon in spet nazaj na cesto pa ni bilo najbolj varno. Zaradi tega sem že lani dobila priročen nosilec na krmilu. Pomanjkljivost lanskega nosilca se je pokazala ob dežju, saj je bil telefon pred dežjem nezaščiten. Tako sva letos uporabila PVC etui z Dechatlonove torbice, ki omogoča uporabo telefona v etuiju ter Lidlov mehanizem za pričvrstitev. Lidlova torbica ima namreč odličen mehanizem, moteča pa je torbica pod telefonom.
Nosilec zadnje luči
Omenila sem, da je dvojno vzmeteno kolo povzročalo kar nekaj težav pri iskanju ustreznih prtljažnikov. Poleg tega pa vsa, na prtljažnik naložena, prtljaga otežuje pogled na signalno zadnjo luč, ki naj bi bila pritrjena na prtljažnik. Kos alumijaste cevi odvrženega otroškega vozička je prišel še kako prav za podaljšek, ki je pritrjen pod zadnji prtljažnik, nanj pa je Peter pričvrstil standardno držalo za luč.
Zaščita sedeža pred dežjem
Že drugo sezono voziva na Brooksovih usnjenih sedežih, ki pa so, kot vsi usnjeni izdelki, občutljivi na dež. Zato sem jima že lani izdelala preobleki, ki ju uporabljamo, ko kolesi ne uporabljava. Za preobleko sem uporabila vodoodporno vrečko za copate (primer podobne vrečke). Podlogo sem podložila z ostankom bombaža, zarobila in v rob vdela vrvico. V predalu se je našel še štoper za zateg vrvice in podpoga je pripravljena. Podloga v uporabi je vidna na prvi sliki te objave.
