Od Trenčina do Trnave

Leto dni bo, odkar sva krenila na pot od Žiline na Slovaškem v Slovenijo. Spomini na peklensko vroči avgust so še kako živi, pa tudi nevihte, ki sva jih po poti doživela. Šele sedaj, ko je pod udarom strele umrl sovaščan, se zavedam, kako prav je imel Peter, da naju je ob neurju spravil v čepeči položaj. Škoda, da v bližini ni bilo nikogar, ki bi ta dogodek zabeležil v objektiv. Dve čepeči rdeči gobici (op: imava rdeči kolesarski palerini), ki spominjata na mušnici, čeprav to nista 😉 Dokaz, da sva bila pošteno namočena je pa vseeno zabeležen na enem od prejšnjih zapisov.

Jutro v Trenčinu sva štartala s pogledom v nebo in pregledovanjem vremenske napovedi. Glede na to, da je bila pred nama še dolga pot, sva počakala le toliko, da se je zlilo, potem pa veselo naprej. Seveda najprej en »giro« po mestu miru, ki je res delovalo spokojno in mirno. Zapeljala sva do glavnega trga, kjer naju je pozdravil pljuvajoči možakar. Mokrote res nisva potrebovala, sva se pa ob njegovi predstavi pošteno nasmejala. Le kaj bi brez jutranjega nasmeha?

Glavni trg, ki spominja bolj dolgo ulico, je prekrasen. Urejen, čist, s prečudovitim pogledom na grad.

 

 

Pogled na grad je kar klical po vzponu, ki je bil kot naročen za jutranjanje ogrevanje.

Zapustiva Trenčin in nadaljujeva pot naprej, proti zjutraj zastavljenemu cilju, Trnavi. Prej si pa seveda zaželiva suh dan.

Lokalne ceste so bile, kot se za poletni čas spodobi, prazne, tako da sva lahko uživala ob pogledu na pokrajino ob reki Váh. V objektivu je ostala zanimiva zelena kolesarska pot. Za oči veliko bolj prijetna od napiš rdečih.

Še pred »Novim mestom« naju čakajo ruševine gradu v Beckovem.

Po slastni ledeni kavi še na sadno malico. Slovaška nama bo ostala v spominu po številnih sadnih drevesih, ki so ob cesti kar klicala po pokušanju.

Ker se pa samo s sadnjem ne da preživeti, je krompirjev golaž še kako dobro padel na svoje mesto.

Na poti do Trnave sva se nagledala širokih polj, ki so delovala zelo domača. Manjkal pa ni niti pogled na »T6«.

 

 

 

 

V Trnavo, ki je od Bratislave oddaljena slabih 50 km, sva prispela pozno popoldne, kot naročeno, na poletni zabavno-kulturni program.

Dan sva začela v Trenčinu, krasnem mestu, zaključila pa, po slabih 80 km, v še lepši Trnavi. Potovanje po Slovaški se počasi zaključuje. Pred nami je Bratislava in avstrijska meja. Vendar o tem več naslednjič.